Specialistični nevrološki pregledi

Nevrologija je veja medicine, ki se ukvarja z diagnostiko in zdravljenjem bolezni živčnega sistema.
Med najpogostejše nevrološke bolezni s katerimi se ukvarja nevrolog spadajo:

– možganska kap
– glavoboli
– bolečinski sindromi zaradi hrbteničnih težav
– Parkinsonova bolezen
– Multipla skleroza
– epilepsije
– motnje spomina
– okvare živcev
– bolezni mišic

Potek nevrološkega pregleda

Po natančni anamnezi, nevrolog opravi klinični nevrološki pregled, s katerim oceni bolnikovo vedenje, govorico, orientacijo, spomin, mišično moč okončin, senzibiliteto, koordinacijo, sposobnost izvajanja veščih gibov, ravnotežje, hojo….

Na osnovi anamneze in kliničnega pregleda opredeli bolezen ter indicira dijagnostične preiskave, kot so računalniška tomografija (CT), magnetna resonanca (MR), ultrazvočna preiskava vratnega ožilja (Dopller sonografija), elektromiografija (EMG), elektroencefalografija (EEG), testiranje funkcij avtonomnega živčevja, preiskave krvi.

V primeru, da je bolnik že opravil določene preiskave nevrolog opravi klinični pregled, pregleda dokumentacijo ter odredi ustrezno zdravljenje.

Kaj je UZ preiskava vratnih arterij in kdaj se priporoča?

Ultrazvočni pregled vratnega ožilja je enostavna, neinvazivna, neboleča ter zanesljiva metoda, ki nam pomaga v odkrivanju zgodnjih in napredovalih aterosklerotičnih sprememb na stenah vratnih arterij, hkrati merimo hitrosti pretoka krvi in ugotavljamo ev. srčne aritmije.
Napredovale zožitve karotidnih arterij motijo prekrvavitev možganov in so pomemben vzrok pri nastanku možganske kapi. S pravočasno ugotovitvijo aterosklerotičnih zapor na vratnem ožilju in s preventivnimi ukrepi in z zdravili lahko preprečimo napredovanje in s tem zmanjšamo možnost za nastanek možganske kapi, ki je tretji najpogostejši razlog za smrt i vodilni vzrok za dolgotrajno invalidnost v sodobnem svetu.

Preiskava se priporoča pri:
– osebah z prehodnimi prekrvavitvenimi motnjami, ki se kažejo kot prehodne motnje vida ali govora, enostranska oslabelost telesa in drugo
– bolnikih z možgansko kapjo
– bolnikih, ki jim osebni zdravnik ugotovi šum na vratnem ožilju
– spremljanju že ugotovljenih aterosklerotičnih sprememb vratnega ožilja
– osebah z drugimi dejavniki tveganja za možgansko žilne bolezni, kot so povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, debelost, starost nad 60 let.